Akt Pornografija Umetnost Kič

Akt Pornografija Umetnost Kič

Galerija Velenje, 5. 12. 213 - 27. 1. 2014

Razstavo pripravljata Slovensko društvo likovnih kritikov in Galerija Velenje.

Kot likovni kritiki se poskušamo odzivati na najnovejše tokove v polju likovne produkcije, zato vsako leto pripravimo razstavo z določeno vsebino. Tako nam uspeva predstaviti posamezen segment umetnosti, ki je najbolj aktualen med našimi umetniki. Letos bomo v ospredje postavili nekoliko specifično – a vendar povsem običajno in tradicionalno vsebino. Figuraliko v obliki akta poznamo že iz najstarejših obdobij, kakor tudi iz sedanjosti. V posameznih poudarkih jo lahko primerjamo s starejšo produkcijo, marsikdaj pa tudi ne. Pri tem gre tako za izvirne pristope naših generacij, kot tudi prisotnost posebnosti novejše družbe v umetnosti. Zato tudi tako široko obsegajoč naslov, ki ima v svojem izhodišču upodobitev tistega, kar tradicionalno imenujemo akt, a je ta kategorija dobila bistveno širši pomen s stališča upodobitve, kot že omenjenih družbenih posebnosti, zlasti s stališča liberalizacije spolnosti.


Bojana Križanec in Matejka Belle – pripovedna in simbolna moč skulptur

Pogosto so si razprave, ki skušajo razčistiti odnose in razlike med umetnostjo in kičem ter erotiko in pornografijo, zelo podobne. Umetnost po splošni predstavi vsebuje emocionalno in psihološko globino. Je močno sugestivna, vzbuja kontemplativne težnje, nudi estetsko izkušnjo ter vabi v (skoraj) erotičen odnos. Pornografija pa pogosto uporablja principe grdega in kiča, da zbudi hitro pozornost, intrigira in eksplicitno pokaže. Umetnosti in erotiki se običajno pripisuje lastnosti vzvišenega, presežnega, transcendentnega ali katarzičnega. Nasprotno pa se kič in pornografijo opisuje kot banalno, trivialno in plitko – kot nekaj, kar služi neposredni in kratkotrajni potešitvi. Erotika je kot oblika vzvišene ljubezni torej bliže umetnosti, pornografija, ki raje zadovoljuje prvinsko strast, pa se enači s kičem. V tej primerjavi zaznamo zakoreninjeno razlikovanje med civiliziranim in primitivnim, med kultiviranim in naravnim. Kultura je, med drugim, oblika podrejanja in discipliniranja telesa in čustev – prvinsko spontani izrazi telesnih potreb in čustev pa se, nasprotno, smatrajo za prostaške.

Disciplinirana telesa in kultivirana čustva potrebujejo ventile, skozi katere izrazijo svoje potlačene prvinske potrebe. Umetnost, pravljice ali humor so pogosto ventili za sproščanje erotične napetosti. Podobe, ki jih označujemo kot kič, se nanašajo na vsebine, ki vzbujajo izrazito močna čustva. Zato je ljubezen ena od vodilnih tem kič upodobitev.

Kiparki Bojana Križanec in Matejka Belle se vsaka na svoj način dotikata vsebin, povezanih z erotiko, z odnosi med moškim in žensko ali z razmerjem med intimnim in javnim. Te odnose ponazarjata tudi z razmerjem med zgodbo (vsebino) in simboliko (pomenom). Predstavnost podobe je v kiparskem objektu izrazito utelešena; tako tudi erotika postane v treh dimenzijah veliko bolj "mesena".

Figuralna keramika Bojane Križanec izhaja iz tradicije kičastih porcelanskih figuric, ki včasih krasijo dnevne sobe, a avtorica obliko in sporočilnost popolnoma preobrne. Mala plastika z naslovom Koline je del širšega ciklusa na temo zoofilije. Ta je v večjem delu sveta prepovedana, kriminalizirana in tabuizirana. Avtorica občutljivo tematiko predstavi na provokativen in humoren način. Prizor z eksplicitno spolno prakso je skrit v notranjosti posebej oblikovane posode s pokrovom. Oblika spominja na jabolko, na prepovedani sadež. Delo namreč kaže na človekove slabe lastnosti, njegovo nepopolnost in grešnost: voajerizem oz. radovednost, ki ga žene, da odpre pokrov šatulje ter pokuka vanjo, preizkusi prepovedani sad in spozna tisto, česar ne bi smel spoznati. Kdor si drzne odpreti pokrov posode, zagleda provokativno podobo in je zato kaznovan z močno čustveno reakcijo – zadrego, smehom, zgroženostjo ali zbeganostjo.

Avtorica izpostavlja razliko med zunanjim videzom in notranjo resnico, med prikritim in eksplicitnim, med moralnim in nemoralnim, med navidezno spodobnostjo in grešnostjo misli, želja in fantazij. Vendar pa je celota prej duhovita kot moralistična. Avtorica se poigra z besednimi pomeni – koline ponujajo mes(e)ne užitke. Hrana in hranjenje – (za)uživanje in užitek – sta tudi tu, podobno kot pri drugih delih iz opusa Bojane Križanec (npr. odlitki falusov iz čokolade in želeja, performans z erotičnim okušanjem hrane) povezana na ravni jezika, simbolov in fizičnega telesa.

Človeka, ki je vajen podobe brati na posreden način, lahko neposrednost podobe preseneti in šokira. Tradicija ženskega akta je nemalokrat povezana s funkcijo ponazarjanja (prikritih) erotičnih vsebin. Moški akt je v tem smislu nekoliko zapostavljen. Še manj običajna in redka pa je v tradiciji zahodnoevropske umetnosti eksplicitna upodobitev moškega penisa. Falusni simbol je sicer pomemben v prazgodovinski umetnosti, mitologijah, primitivnih kulturah ter ljudski folklori. Prav tako ga najdemo v "nižjih zvrsteh" kulture in umetnosti, kot so stripi, grafiti in karikatura, v "visoki" umetnosti pa deluje provokativno in zato zahteva širše branje.

Matejka Belle je iz poliranega marmorja oblikovala sedem falusnih kiparskih objektov. Spremljajo sferično skulpturo, ki stilizirano, a dovolj neposredno, prikazuje žensko zadnjico in spolovilo. Način oblikovanja, naslov in umestitev na vrtno zelenico gledalca asociirata na humorne in pogosto tudi obscene priredbe klasične pravljice Sneguljčica in sedem palčkov. Motiv Sneguljčice in palčkov na travnati podlagi prav tako spomni na okrasne vrtne palčke – ti so velikokrat v uporabi kot sopomenka za kič. Gladko zloščena površina ustreza povezavi z estetiko bleščečega kiča, obenem pa poliran kamen poudarja veščino klasične kiparske umetnosti. Izviren dodatek predstavljajo rdeče pletene kapice. Le-te podvajajo in poudarjajo falusno obliko, prav tako pa v delo vnašajo veliko mero sproščenosti in humorja. Pletene kapice namreč lahko vidimo kot ljubka pokrivala za drobne palčke ali jih interpretiramo kot (neuporabne) kondome. Motiv ročnega dela skulpture poveže s folkloro in ljudsko obrtjo. Vendar lahko ta detajl beremo tudi kot namig na feministična izhodišča. V primerjavi z masivno zadnjico Sneguljčice so namreč palčki ustrezno manjši. Falusnim simbolom je avtorica tako odvzela tradicionalno simboliko moči, moškosti, oblasti in plodnosti ter jih "ponižala" v pohlevne spremljevalce dominantne vulve.

Možni erotični namigi, mnogokrat skriti v pripovedih in upodobitvah, nas opozarjajo na simbolno plat jezika in podob. Gre za opisovanje neubesedljivega. To so vrata, skozi katera se v človekov predstavni svet marsikdaj pritihotapijo tabuizirane in prikrite vsebine.

Monika Ivančič Fajfar