Bagrat Arazjan
Galerija Krka Ljubljana / 15. 10. 2015 - 18. 11. 2015
Odtisi spominov
Grafična načela ponavljanja, množenja in reproduciranja Bagrat Arazjan v najnovejših delih nadgrajuje z recikliranjem, poustvarjanjem in predelavo. Grafično umetnost interpretira v najširšem pomenu: kot likovno tehnologijo (umetnost odtiskovanja), v formalnem smislu (oblikovanje z grafičnimi elementi, kakršni so črte, točke in ploskve), v svoje projekte pa vselej vključuje tudi prvine grafičnega dizajna. Takšno brisanje mej med različnimi področji je za postmodernizem značilno, Arazjan pa črpa tudi iz bogate slikarske in (plakatne) grafične dediščine ruskega konstruktivizma.
Izvirnik in reprodukcija, matrica in odtis sta vseskozi v dialogu, kar pokažeta oba projekta, razstavljena v Galeriji Krka Ljubljana. Čeprav na pogled različna, se smiselno dopolnjujeta in razširjata pripoved o povezanosti in prepletenosti skrivnostno naključnih, a pomensko močnih trenutkov iz osebne in kulturne zgodovine.
Cikel z naslovom Transformacija sestavlja 20 platen manjšega formata, ki so potiskana z detajli starejših Arazjanovih grafičnih del. Izvirni grafični list postane nekakšna izvorna pokrajina, znotraj katere avtor išče nove poglede, zanimive detajle in kompozicijske izreze. Ponovno odkrivanje starejših del pomeni soočanje z lastno ustvarjalno preteklostjo, nekakšno slogovno in likovno samoanalizo, raziskovanje samega sebe ter podoživljanje preteklih razmišljanj in občutij, hkrati pa predstavlja metaforično iskanje korenin, soočanje s kulturnim izvorom.
Transformacija, preobrazba, se pri prehajanju iz enega v drug material fizično udejani. Spremeni se intenzivnost barv, ostrina in velikost likovnih form. Digitalni tisk na platno je v primerjavi z grafiko, narejeno v sitotisku, mehkejši, bolj zabrisan in zamolkel. Ta učinek Arazjan poudari z žametnimi nanosi oljnih barv. Gosta črnina, ki simbolizira skrivnostne temine preteklosti, zabrisane spomine in mistično kozmično temo, je hkrati tudi slikarski citat in poklon, posvečen predhodniku Rembrandtu. Slikarske intervencije na natisnjene površine iz vsakega platna naredijo unikatno umetnino, kakor so tudi grafične predloge unikatne monotipije. Tako Arazjan na simbolni ravni definira ustvarjalni akt umetnika kot edinstven in neponovljiv. Tako, kot je neponovljiv in enkraten vsak trenutek življenja, ki ga umetnikovo potovanje v preteklost metaforično ilustrira.
Grafični princip, odnos med negativom in pozitivom, se izrazi tudi v galerijski postavitvi. Ravnotežje med dvajsetimi manjšimi platni iz prvega sklopa ter tremi monumentalni tiski na PVC plošče v drugem delu prostora, predstavlja dvojice črno – belo, majhno – veliko, več – manj. Prav tako se dialog odvija na vsebinski ravni. V ciklu Transformacije namreč avtor »obračunava« s samim s seboj, s svojim notranjim doživljanjem in s svojimi likovnimi oziroma estetskimi občutji. V ciklu Kaligrafika pa poleg soočanja z lastno (ustvarjalno) preteklostjo raziskuje tudi svoje kulturne korenine in skrivnost kolektivnega simbolnega izročila.
Prekinjeno vez med spominom in resničnostjo, med formo in pomenom, simbolizira stara armenska pisava. Črke in besede iz srednjeveških rokopisov so iztrgane iz izvornega časovnega in vsebinskega konteksta. Pisava ni več v svoji osnovni funkciji. Njeno vsebinsko in moralno sporočilo je izničeno. Z ekstremnimi povečavami, transparencami, večslojnostjo in prekrivanjem avtor okrni tudi vizualno vrednost in grafično ostrino črk. Objektivnega pomena tega zapisa iz davnih časov se torej ne da več razbrati in razumeti, zato ostaneta samo subjektivni občutji mističnosti in skrivnostnosti. Bagrat Arazjan na ta način poudarja svojo umetniško izjavo: umetnost je skrivnost!
Zapis v armenski pisavi iz srednjeveškega rokopisa je Arazjan prvič uporabil leta 1995 v umetniškem delu Touches (Dotiki). Pri tem projektu je za reproduciranje podob uporabljal fotokopirni stroj. Stroj kot »objektivni« in neumetniški pripomoček zanika techne, umetnikovo ročno spretnost, in »avro« originalne umetnine. 20 let kasneje Arazjan to razmerje znova preizkuša, tokrat s sodobnim digitalnim tiskom na monumentalnih formatih, ki ustrezajo času »jumbo« kulture. Umetnik in kurator Armen Igitkhanjan je v opombah k takratni razstavi v Galeriji Modius v Moskvi, Arazjanov projekt opisal kot študijo polifoničnega jezika kulture. Kot občutje vključenosti in kot iskanje stika.(1)Večplastna simbolika v Arazjanovem delu bo morda prav zato, ker je njen jezik tako univerzalen, tudi tukaj in zdaj našla pot do pristnega stika z občinstvom.
Monika Ivančič Fajfar
(1) Armen Igitkhanjan, zapis v zloženki razstave Touches, založila Galerija Modius, Moskva, 1995.
Razstavo pripravlja KUD Krka, Galerija Krka Ljubljana.
