Keramika v Magistratu 2014

Keramika v Magistratu 2014: Emona 2000

Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana / 31. julij - 18. september 2014

Društvo keramikov in lončarjev se z 11. razstavo Keramika v Magistratu (in 13. pregledano razstavo društva) pridružuje velikemu zgodovinskemu praznovanju ob 2000 letnici izgradnje Emone. Za to ima društvo utemeljene razloge – antična zakladnica oblik, veščin, znanj in tehnologij ter bogat idejni in motivni svet rimske umetnosti nudita tudi sodobnim keramikom in lončarjem dobre temelje za snovanje izdelkov iz gline.

Stari Rimljani so imeli v vseh mestih in naseljih postavljene lokalne delavnice, v katerih so izurjeni rokodelci izdelovali raznovrstno gospodinjsko in namizno posodje široke potrošnje: vrče, sklede, čaše in krožnike, ki so služili transportu, shranjevanju, pripravi in uživanju pijače in jedil. V antiki priljubljene amfore so se uporabljale za prevoz in hrambo tekočin, predvsem vina in oljčnega olja. Tekoče zlato, kot so oljčno olje rad imenovali, ni bilo nepogrešljivo le v kulinariki in lepotilnih kopelih, temveč je služilo tudi kot gorivo za oljenke. Ta priročna svetila, s katerimi so si Rimljani razsvetljevali domove, pa so prav tako nastajala pod rokami spretnih keramikov.

Poleg tovrstnih predmetov za vsakdanjo uporabo so mojstri v specializiranih delavnicah izdelovali tudi bolj prestižne keramične izdelke. Slednji so bili precizno oblikovani in neredko tudi razkošno okrašeni. Uporabljali so jih ob obrednih svečanostih ali slavnostnih ceremonialih, višji sloji so z njimi tešili svoje razvajene okuse, dragoceni izdelki pa so bili tudi iskano prodajno blago. S trgovskimi potmi so se po celotnem imperiju razširjale slogovne značilnosti rimskih delavnic, visoka estetska merila ter izbrani okus rimske aristokracije.

Naš čas je od antične dobe podedoval uveljavljeno delitev keramike na uporabne in okrasne izdelke. Že izdelovalci uporabne keramike so vselej sledili želji po lepem tako, da so iskali harmonijo med funkcijo in obliko ter uporabne predmete nadgradili z dekorativnimi elementi. Od estetsko oblikovanih predmetov do predmetov, ki izgubijo svojo uporabno vrednost in postanejo (zgolj) pričevalci človeške domišljije in mojstrske spretnosti, pa je le še korak. Tako tudi izdelki, predstavljeni na razstavi Keramika v Magistratu, služijo razvajanju oči in domišljije.

Razstavo sestavljata dve zaokroženi celoti, ki vzpostavljata dialog med preteklostjo in sedanjostjo. Dobra polovica avtorjev in avtoric se je odločila, da v poklon častitljivemu jubileju svoje delo oblikovno ali tematsko naveže na Emono in rimsko kulturo. Drugi so predstavili najbolj uspela dela iz svoje redne letne produkcije.

Rimske teme so dobile svoj odmev v oblikah in tehnologijah ter v vsebinskih navezavah. Nastale so številne replike in variacije rimskih posod, kot so amfore, kelihi, pivske posode, vrči, posode za vino in žito, vaze in oljenke. Avtorji so si izposodili tudi antične rastlinske in živalske dekoracije ter geometrijske ornamente. Rimske vaze so bile, za razliko od svojih grških prednic, običajno opremljene z reliefnimi dekoracijami, a so na razstavi predstavljeni tudi primerki vaznega slikarstva. Ustvarjalci so se posvetili tudi študiju antičnih načinov obdelave gline – na razstavi so denimo gladki in reliefno okrašeni izdelki iz bleščeče spolirane terakote, ki so jo Rimljani poimenovali tera sigilata.

Nekateri avtorji so se navezali na velike mojstre antičnega mozaika ali se poklonili Rimljanom kot vrhunskim gradbenikom in arhitektom. Arhitekturne detajle, kakršna sta steber in most, lahko beremo tudi metaforično. Tudi mozaik, ki iz posameznih drobcev sestavlja reliefno sliko, morda upodablja misel o okrnjenem zgodovinskem spominu. Nekateri avtorji so z oblikovnimi detajli, ki jih lahko interpretiramo v prenesenem pomenu, poudarili časovno distanco do izvorne teme: razpoke, črepinje ter s patino prekrite ali zgubane površine nakazujejo sled časa. Oddaljenost zgodovine prikažejo tudi odtisi človeških stopal, ilustrirajo jo oblačila in obutev iz tistega časa ter ponazarjajo »numizmatične« arheološke najdbe. Pot iz rimskih kovancev, ki se konča v slepi ulici, ima celo kritičen naboj, medtem ko antropomorfne čajnike spremlja humoren ton. Motivi, kot so vinska trta, eksotična drevesa in cvetovi ter ljubezenski prizori in glasbeni motivi, se sklicujejo na znano rimsko naklonjenost do čutnih užitkov.

Avtorji, ki so izbrali svobodno tematiko, predstavljajo raznolike izpeljave klasičnih keramičnih form, kot so skleda, vaza in krožnik. Drugim je bliže kiparski pristop, s katerim oblikujejo geometrijske ali organske objekte in predstavne oblike. Kroglaste, kapljičaste in školjkaste forme sobivajo ob podobi knjige in obraznih mask, stilizirane in simbolične postave so v sožitju z realistično oblikovanimi človeškimi figurami in obrazi. Ustvarjalni naboj skupinske razstave se tako kaže prav v njeni raznovrstnosti.

Kolektivni duh razstave podčrta skupinska predstavitev izdelkov, ki so nastali na dvodnevni delavnici na Ilovi gori. Prevladujejo izdelki, dekorirani s pečatenjem in pečatnimi aplikacijami ter izdelki, narejeni z odtiskovanjem s šablonami, zato lahko ta del razstave razumemo kot nekakšno malo šolo spoznavanja antične serijske proizvodnje. Hkrati pa fragmentarna skupinska kompozicija, ki nekoliko spominja na arheološko najdbo, antični čas simbolno poveže s sodobnim odkrivanjem zakladov zgodovine.

Monika Ivančič Fajfar

Razstavo pripravlja Društvo keramikov in lončarjev, MOL in JSKD

Razstavljalci

Marjeta Arnšek, Marjeta Baša, Milena Brenk, Simona Breskvar Tiller, Slavica Cvetek, Dragica Čadež, Boštjan Dobovšek, Tatjana Dobovšek, Irena Drole, Ani Erjavec, Biserka Filipan-Kraljič, Maja Fonda Cirman, Sapana Gandharb, Alenka Gololičič, Doroteja Grager, Tatjana Gomboc-Jerman, Ana Haberman, Ana Hanzel, Tatjana Hlačer, Teja Hlačer, Margareta Jurišić, Marija Kaplan, Mitja Klančar, Jasna Kmetec, Nivea Kofol, Blaž Konec-Pinki, Irena Kramer, Snežica Kranjc, Nives Kraševec, Majda Kraker, Tomo Kraker, Sandra Kürbus-Zore, Nuša Lapajne, Peter Lešnik, Martina Lipar, Viktorija Meh, Vasja Nanut, Spomenka Olujić, Eva Peterson Lenassi, Marija Prelovšek, Eva Preželj, Marija Rudolf, Kristina Rutar, Dubravka Savić Bogataj, Ivan Skubin, Nataša Sedej, Miljanka Simšič, Matej Stopar, Lučka Šičarov, Meta Šmaljcelj Hudales, Marica Švagelj, Boris Tarman, Vesna Taušanovič, Andreja Tomori, Katjuša Trampuž, Sandra Vaupotič, Ana Vrčon, Jelena Vukčević, Stanka Zalar, Veronika Zidar, Dani Žbontar, Maja Žnidaršič, Meta Žvan.