Od risbe do slike
Študijska razstava, Galerija Loterije Slovenije, 8. 4. 2015
Pot od risbe do slike je pot učenja, iskanja in samouresničevanja. To je vodilno sporočilo članov skupine, ki pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Nataše Ribič Štefanec ljubiteljsko ustvarjajo od leta 2011 – takrat so se namreč združile njihove raznolike življenjske, poklicne in ustvarjalne poti. Želja po umetniškem udejstvovanju in polnem, aktivnem preživljanju prostega časa tako že štiri leta, enkrat tedensko, povezuje to slovensko-francosko družbo.
Čeprav gre za neformalno skupino slikarskih zanesenjakov in ne klasično slikarsko šolo, njihov pouk poteka po razmeroma tradicionalnih metodah. Na začetku so se poglobljeno posvetili risarskim študijam perspektive in anatomije, nadaljevali so s spoznavanjem likovnih zakonitosti z uporabo akvarelnih risb ter barvnih skic ter nato svoje slikarske veščine izpopolnjevali s kopiranjem slik starejših mojstrov. Pri tem vseskozi nadgrajujejo vsak svoj avtorski rokopis.
Raziskovalni duh učnega procesa skušajo tečajniki na razstavi ponazoriti z množico risb in barvnih skic. S tem gledalcu sporočajo, da je, čeprav ustvarjajo ljubiteljsko, njihovo znanje in uspeh plod trdega in vztrajnega dela, številnih posrečenih in ponesrečenih poskusov, iskanj ter preizkušanj ustreznih materialov, načinov in tehnik.
Ena od skupnih slikarskih vaj je denimo izdelava študijske kopije znamenite slike Kofetarica. Deset pogledov na mojstrovino Ivane Kobilce obiskovalcu razstave pokaže vso »veličino in težino« likovnega ustvarjanja: kako ujeti prave proporce in barvne odtenke, kako ponazoriti pravo razpoloženje, kako biti zvest originalu, a vendarle v sliko vnesti tudi ščepec svojega osebnega sloga … Tako deset različnih smehljajev ob skodelici kave priča o desetih različnih značajih, občutenjih in slikarskih načinih.
Pri pouku slikanja se je treba držati vseh likovnih zakonitosti in krmariti mimo številnih likovnih čeri, obenem pa spoštovati ustvarjalno svobodo in samosvojo izraznost posameznika. To je zahtevna in odgovorna naloga za mentorico. Nataša Ribič Štefanec ustvarjalno dinamiko skupine neguje z zaupanjem v talent in odprtostjo za osebno raznolikost članov. Ustrezen izbor likovnih vaj, refleksija mentorice in kritična interakcija med člani skupine ustvarjajo tisti najboljši humus, iz katerega potem vzklijejo ideje, se razcveta znanje in obrodijo umetniški sadovi.
Razstavo zaokroži izbor slik, ki so za vsakega člana skupine najbolj reprezentativne. Ta dela pokažejo, da vsak ustvarjalec hodi po svoji posebni, osebni likovni poti. Nekateri skušajo osvojiti veščine perspektive, drugi iščejo sproščeno potezo. Nekaterim je bližje ilustrativen način, drugim ekspresivno podajanje. Nekateri raziskujejo slikovite barvne in svetlobne učinke, drugi pripovedujejo z natančno risbo. Prav zato so razstavljena dela tudi žanrsko in slogovno zelo raznovrstna.
Ekspresionistično zasnovane krajine Ludmille Bragance Šraj so nasičene z intenzivnimi, kontrastnimi barvami. Z večjo mero realizma, a prav tako čustveno obarvane, so tudi upodobitve dramatičnih dogajanj v naravi, ki jih slika Milica Ćalasan. Belokranjska narava z vinogradi in sadovnjaki v krajinarki Claire Frogé prebuja spomine na rodno Francijo. Boris Lepša najde slikarske vzore pri francoskih utemeljiteljih plenerističnega slikarstva – njegove krajine in vedute namreč odlikuje pozorno opazovanje svetlobe in atmosfere. Danica Lešnjak se je izmojstrila v akvarelni tehniki. Omogoča ji hitre in sproščene poteze ter zračnost in svetlobo, s katero lahko oriše lepoto naključnega prizora. Matjaž Miklič je predvsem figuralik in portretist. Izraznost in razpoloženje upodobljenca zna dobro poudariti s svetlobnimi kontrasti in z dinamično potezo. Polona Petrič z upodobitvami cvetličnih tihožitij izraža svojo ljubezen do cvetja. Ta motivika ji ponuja tudi dobra izhodišča za raziskovanje barv in svetlobe. Božidar Franjo Rot se studiozno posveča različnim motivom, od portretov do vedut, in dovršene študije perspektive imenitno nadgrajuje s slikovitimi detajli. Za Corrine Yar-Sivan je značilna natančna risba in ljubezen do podrobnosti, obenem pa zna psihološke upodobitve obrazov ter povečane motive iz narave prikazati na razgiban način. Prefinjena slikarska poteza Erike Žvoklej pride do izraza v avtoportretnih upodobitvah. Z občutljivim odnosom med svetlobo in temo likovno poudari intimno razpoloženje.
Ker je slikarska skupina zelo pestra, je dinamična tudi galerijska postavitev. Ne gre le za izbor najnovejših ali najbolj uspelih del. Skupinska razstava je izziv, ki ga je mogoče jemati kot snovanje nove, posebne likovne kompozicije, zato je pomemben del učnega procesa. Izbor del za razstavo je zahteval ponovno pregledovanje preteklega dela: listanje po debelih mapah z osnutki in brskanje med kupi platen, primerjanje, ocenjevanje, razmišljanje, analiziranje in pogovor. Aktualna razstava Od risbe do slike torej ne pomeni končanje nekega dela ali končnega cilja, je le ena od postaj na vznemirljivi in nepredvidljivi poti.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Galerija Loterije Slovenije v sodelovanju z Natašo Ribič Štefanec in razstavljalci.
