Marta Jakopič Kunaver: Bivališče angelov
Cerkev Device Marije Bovec, 1. 7. - 16. 9. 2017
Razstava bo na ogled ob četrtkih in nedeljah med 19. in 21. uro, po obredih v cerkvi DM (glej oznanila), ob koncertih in drugih dogodkih ter po dogovoru na telefon 031 643 147.
Otvoritev razstave bo v soboto, 1. julija 2017 ob 20. uri.
Razstava bo odprta v okviru praznika Občine Bovec in bovškega slikarskega dne. Na isti dan ob 19. uri bo v Kulturnem domu Bovec odprta razstava z naslovom "Poklon ameriški slikarki: Georgia O'Keeffe" Sekcije slikarjev amaterjev Bovške (KUD Golobar). V pritličju Stergulčeve hiše v baru Gouf pa si bo mogoče ogledati dela akademske slikarke Špele Oblak.
Bivališče angelov
Angeli so božji sli, so posredniki med Bogom in človekom, med nebesi in zemljo, so varuhi in razsvetljevalci človekovih poti, so upodobljene sile nevidnega sveta. Angeli so razširjen motiv v krščanski umetnosti. Na krščansko tradicijo, zlasti bizantinsko, srednjeveško in renesančno, se pri razvijanju svojih interpretacij sklicuje Marta Jakopič Kunaver. Hkrati pa so na oblikovanje njenega sloga vplivali tudi pionirji moderne umetnosti: Chagall, Klee, Gaudi in Hundertwasser. Zato v njenem delu enakovredno mesto zavzemata slikarska materialnost gest in barv ter vsebinska oziroma simbolna govorica.
Angeli Marte Jakopič Kunaver so naslikani v različnih razpoloženjih, imajo različna obličja in prinašajo različna sporočila. To avtorica poudari s poimenovanjem slik: Angel miru, Veseli angel, Angel iz otroške sobe, Angel s trobento, Otroški angel, Romanski angel, Angel bedi nad teboj, Angel objema svet ipd. Statične, oblikovno stilizirane in na prvi pogled simetrične figure so obdane z dinamičnimi eksplozijami barv. Takšne upodobitve so blizu bizantinskim ikonam angelov varuhov z zlatimi krili in pisanimi oblačili, mozaikom in freskam z bogatimi vzorci in živahnimi barvami, vitrajem, polnih barvne svetlobe ali sijajnim zlatarskim mojstrovinam z vdelanimi dragimi in poldragimi kamni. Vendar avtorica to materialno razkošje prevaja v duhovno bogastvo, v veselo oznanilo, iskreno radost in življenjski optimizem. Vsega tega nam v današnjem času marsikdaj primanjkuje.
Barve so na platno nanesene z energičnim zanosom in užitkom. Toplo-hladni, svetlo-temni in komplementarni kontrasti se prelivajo kot v kalejdoskopu in slikovno površino napolnjujejo z utripajočo svetlobo, podobno migetanju svetlobe v senci drevesa na sončen in vroč poletni dan. Slikarkini angeli žarke sonca in veselja prinašajo tudi v sakralni razstavni prostor. Zato jih lahko razumemo kot prispodobo za božjo luč, kot utrinke svetlobe in upanja, ki na senčno Zemljo prodirajo z Neba.
Ritem potez v slike vnaša element glasbe; z nekaj domišljije lahko gledalec zasliši večglasno petje angelskih zborov v ozadju. Zanos in veselo rajanje prikličejo tudi naslikani instrumenti, ki izvabljajo iz srca in duše neslišno glasbeno harmonijo. Podobno kot so grški krilati geniji navadnim smrtnikom prišepnili božanski navdih, ti angeli gledalca ponesejo na krilih domišljije. Odpeljejo ga v čarobna mesta, v pravljične dežele, med pisane hiške, sanjske pokrajine in kozmične sfere, kjer so doma eksotične rastline, rajske ptice, razigrani oblaki in sijoče zvezde. Na slikah ni praznega prostora – do zadnjega kotička jih zapolni slikarkina ljubezen do barv in vzorcev. Med drobne barvne ploskve se igrivo vrivajo tanke črtne poteze, linije, narejene z drobnimi črticami in točkami, dinamične valovnice in spirale pa tudi dekorativno izrisani religiozni simboli in stilizirani elementi narave: božje oko, križ, Davidova zvezda, sonce, luna, zvezde, kometi in cvetovi.
Ustvarjalna radost umetnico kliče k eksperimentiranju v različnih slikarskih tehnikah. Zanimivo in izvirno je njeno slikanje na tapetno podlago. Ta ploskovno zasnovanim slikarskim podobam daje oprijemljivo teksturo, barve pa se na vlaknatem papirju razlivajo in izrisujejo naključne vzorce. Dekorativnost je zagotovo pomemben element umetničinega dela. A čeprav se oko gledalca marsikdaj izgubi v vrvežu vzorcev, barv in oblik, se v njih ne izgubi vsebinska zamisel. Kompozicije se na koncu vselej harmonično povežejo v »kozmični red«.
Mala poznogotska cerkvica Device Marije v polju v Bovcu, čeprav v teku viharnih stoletij večkrat razrušena in oropana prvotne podobe, v svoji skromni prostorski zasnovi še vsebuje idejni odmev veličastnih gotskih katedral. To duhovno in oblikovno vez z razstavnim sakralnim prostorom izpostavi prvič razstavljeno delo s simboličnim naslovom Katedrala. Na tridelni vertikalni kompoziciji, ki spominja na gotske okenske odprtine, je upodobljena Marija z otrokom. Stilizirana figura stoji na zemeljski obli mirno in pokončno kakor steber in oster vogal njene halje bo zdrobil glavo kače. To nakazuje zmago nad zlom, ki si je želelo podrediti svet. Nad Marijino glavo lebdi golob sv. Duha, naslikan v obliki križa. Statična podoba je prizemljena s hladnimi odtenki, hkrati pa močna navpičnica usmeri pogled gledalca proti nebu – Marija je namreč tako božja kot človeška mati.
Razstavljeni sta tudi stilizirani upodobitvi gotskih katedral, ki ju obliva svetloba mesečine. Avtorica je na slikarsko prefinjen način ujela trepetavo igro svetlobe in sence, ki je značilna za čipkasto kamnito okrasje gotske arhitekture. Močna je tudi izpovedna simbolika, ki jo ponazarja slikarski nokturno: za zidovi kamnite utrdbe je prostor tišine, miru, trdnosti in gotovosti.
Podobe, ki jih slika Marta Jakopič Kunaver, niso strogo religiozne podobe, čeprav avtorica črpa iz bogate zakladnice krščanskega izročila in osebne duhovne pripadnosti. Upodobitve katedral, mest, pokrajin, živali in kozmičnih sfer so metaforične podobe stvarstva. Na drugi strani pa slike angelov niso le upodobitve božjih poslancev, nebeških bitij in zaščitnikov človeka, temveč so lahko tudi prispodobe dobrote in prijaznosti, ki se skriva v ljudeh. Tako nas nagovarjajo, da angelsko podobo poiščemo v sebi in jo uzremo v bližnjih.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Društvo Ars Bovec v sodelovanju s kuratorko Moniko Ivančič Fajfar.
Tisk vabila je omogočila Občina Bovec.
Pri izvedbi so pomagali: avtoric z družino, prostovoljci in podporniki društva Ars Bovec, Apartma Jager Bovec.
