Razstava je del projekta Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU, 2018 na temo GEOMETRIJA-RACIONALNOST POGLEDA
Mestna hiša, Kranj / 2. 10. - 4. 11. 2018
Jaka Bonča: Tipkopisi v prostoru
Jaka Bonča geometrijske podobe generira s posebnim, avtorsko domišljenim kodirnim sistemom, s katerim tipografijo spreminja v likovni jezik. Ko se tako zapisane črke in številke spremenijo v abstraktne geometrijske vzorce, se njihova prvotna narava zabriše. Sporočilnost in pomenska vrednost pisave se izgubi, nadomestijo pa jo likovne prvine – oblike, barve, kontrasti in ritmi. Jaka Bonča pri snovanju izhaja iz klasičnih tipografskih procesov in postopkov. Ustvarjalni proces poteka v več fazah in je tako analitičen kot sintetičen. Avtor najprej ustvari pisavo – to je vrsta znakov z vnaprej določenimi medsebojnimi razmiki. Nato vsako obliko pripiše tipki na tipkovnici. Pisave so navadno »monospace«, kar pomeni, da so vsi znaki enako široki. Sprva je delal s programoma Fontograph in FontLab, sedaj pa uporablja Glyphs. Sledi stavljenje črk po principu matematičnih formul. Za stavljenje znakov je najprej uporabljal QuarkXPress, sedaj pa dela v InDesignu. V zadnjih letih precej uporablja tudi vnaprej stipkana besedila ter rešene sudokuje (japonske križanke). Tako dobi zanimive vzorce, ki jih lahko tiska ali kreativno nadgrajuje v vedno nove oblike.
Tako nastaja tudi instalacija »site-specific« za razstavišče v kleti Mestne hiše v Kranju. Sestavljajo jo viseči potiskani zasloni, ki v obliki kocke oziroma grškega križa prostor hkrati razmejujejo, pregrajujejo in zapolnjujejo. Gledalec torej vstopi v svojevrstno prostorsko sliko, ki spominja na labirint. Racionalna geometrijska abstrakcija se na tej točki vsebinsko in emocionalno razširi. Tako spust v temen prostor pod zemljo kakor tudi vstop v labirint sta namreč močno zaznamovana s simboliko nezavednega, iracionalnega in emocionalnega. Kodirane geometrijske vzorce zato lahko interpretiramo kot nedoumljive skrivnostne zapise – zapisano »sporočilo« tako vsebuje elemente presežnega in ima ekspresiven naboj.
Abstraktna ideja se torej materializira v instalaciji, ki močno nagovarja človeške čute. Vzorci so natisnjeni na ponjave, ki prosto visijo ter se premikajo, valovijo ali rahlo vztrepetajo ob prepihu ali dotiku mimoidočega. Ta odzivnost in občutljivost instalacije prisilita gledalca, da upočasni korak, se zaustavi, se premika z večjo previdnostjo in spoštljivostjo. S tem avtor poudari duhovno plat, posvečenost, celo sakralnost umetniškega dela. Hkrati pa gibanje in valovanje zaslonov poudarja vizualne učinke, ki so blizu optični umetnosti – op-artu, saj fizično gibanje podvaja vibracije barv, vzorcev in oblik.
Jaka Bonča v svojem delu povezuje tipografijo, geometrijo, arhitekturo in aritmetiko z likovno umetnostjo. Sklicuje se na načelo serije oz. zaporedja, ki ga razume kot univerzalno načelo. Od tod izhaja tudi kompozicijski princip. Kot pravi avtor, ga veže red, v katerega pa se je vklenil sam, saj si ga je zavestno izbral – zato je vseeno svoboden.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Likovno društvo Kranj.
