Teorija, ki jo lahko vzamemo v roke
Pri založbi Celjska Mohorjeva družba je izšel Leksikon likovne teorije Jožefa Muhoviča.
Leksikon likovne teorije, ki je izšel novembra 2015, je zapolnil strokovno teoretično vrzel na področju teorije likovne umetnosti. Zapolnil bo tudi lep kos knjižne police, saj gre za izjemno obsežno delo – v knjigi, ki ima skoraj 900 strani, je predstavljenih okrog 800 gesel s področja likovne teorije in njenih poddisciplin – fotologije, teorije barv, likovne morfologije, likovne kompozicije, teorije likovnega jezika, likovne semiotike in formalne likovne analize. Leksikon, ki je hkrati tudi terminološki slovar, bo morda odpravil nekatere sive cone pri izrazoslovju na področjih, ki so strokovno različna, a se ponekod prekrivajo. Poenoteno izrazoslovje pa bo olajšalo delo in študij raziskovalcev, piscev in končnih uporabnikov.
Obsežno delo je Jožef Muhovič, redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, pretehtano gradil dobrih 20 let. Avtor, ki velja za eno izmed največjih slovenskih avtoritet na področju likovne teorije, je likovni praktik in teoretik. Torej ne le izvrsten slikar in grafik, temveč tudi vrhunski filozof in cenjen pedagog, prav tako pa tudi široko razgledan intelektualec.
Za podobnimi enciklopedičnimi projekti pogosto stojijo velike ekipe strokovnih sodelavcev. Jožef Muhovič pa se je ambiciozno zasnovanega dela lotil sam. Pri pisanju si je seveda lahko pomagal z delom številnih predhodnikov in referenčna literatura, ki bralca spodbuja k nadaljnemu raziskovanju, je navedena pri vseh obsežnejših leksikalnih geslih. Samostojno avtorstvo se na poseben način odraža v konceptu in vsebini – Muhovičev Leksikon že na prvi pogled presega suhoparno podajanje enciklopedičnega znanja. Čeprav so izbrana gesla natančno in dosledno predstavljena ter imajo pregledno strukturo in hierarhijo, se tako pri izboru pojmov kot pri opisih, čuti izvirnost, inovativnost in interdisciplinarnost. Ta posebna avtorska nota je zagotovo ena od vrlin pričujočega dela.
Muhovičev Leksikon likovne teorije na številnih mestih smelo prepleta (ob)likovne in pomenske vsebine. Na ta način dobro povzema bistvo likovne umetnosti: umetnost ni enoznačna, izmika se enostavnemu in enostranskemu opisovanju ter marsikdaj zahteva tudi določeno mero intuitivne zaznave. Jožef Muhovič značilnosti likovne umetnosti dosledno prevaja v znanstveni jezik. Obravnavane teme prikaže z različnih zornih kotov in pri tem vključuje številne znanstvene discipline. Prav tako na marsikaterem mestu ponudi razkošen vpogled v zgodovino oziroma v razvoj teorije. Razlage so nazorno in bogato ilustrirane s slikovnim gradivom – shematskimi prikazi in likovnimi primeri.
Morda se zdi, da besedila ponekod presegajo tematski okvir, a sama to vidim kot dodano vrednost Muhovičevega dela. Res pa je, da bo zaradi obširnosti in poglobljenosti Leksikon najbrž nagovoril že nekoliko bolj strokovno podkovane oziroma močneje motivirane bralce. Med njegovimi platnicami se vsekakor skriva precej več informacij in znanja, kot nakazuje število gesel. Razumljivo je, da je pri tiskani knjigi število gesel ali geselskih kazalk omejeno. Zato menim, da bi Leksikon likovne teorije zelo dobro deloval tudi v elektronski različici, ki bi omogočala iskanje in pregledovanje po ključnih besedah oz. korenih besed. Prav tako bi bila e-knjiga bolj priročna za radovedno listanje in študijsko prebiranje v prostem času – monumentalen tiskani format je nekoliko nepraktičen za odlaganje na nočno omarico.
Morda bo tovrstna nadgradnja uporabniške izkušnje na voljo v prihodnosti. Dotlej pa bo Muhovičev Leksikon likovne teorije našel svoje mesto na knjižni policah vseh, ki se študijsko, ustvarjalno, poustvarjalno ali teoretsko ukvarjamo z likovno umetnostjo. Torej slikarjev, kiparjev, fotografov, oblikovalcev in arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, restavratorjev, likovnih kritikov, likovnih pedagogov, kulturologov in filozofov pa tudi drugih posameznikov, ki se za umetnost zanimajo bolj poglobljeno, ali tistih radovednežev, ki leksikone radi prebirajo za širjenje splošne razgledanosti. Praktiki bodo z njegovo pomočjo likovne principe lažje razumevali in uporabljali pri snovanju likovnih del, teoretikom pa bo knjiga v pomoč pri opazovanju, razumevanju in interpretaciji umetnosti. Slovarska vrednost leksikona bo morda (na daljši rok) prispevala k bolj poenoteni rabi strokovne terminologije in tako olajšala pisanje, branje in razumevanje strokovnih oziroma poljudnih besedil o umetnosti.
Monika Ivančič Fajfar
