Keramika v Magistratu 2018: Krogla
Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana / 31. julij-7. september 2018
Še vedno se vrti!
Kolo zgodovine se nenehno vrti, lončarski kolovrat se suka naprej, keramiki gnetejo in valjajo ter ustvarjajo. Tokrat krogle in okrogle oblike za lepo zaokroženo, že 15. razstavo Keramika v Magistratu.
Krogla je popolna oblika. Je praoblika, ki vsebuje možnosti vseh drugih oblik, zato ji med vsemi pripada prvo mesto. Krogla je simetrično telo. V njenem središču je jedro, njeno površje, imenovano tudi sfera, je povsod enakomerno ukrivljeno, brez ostrih robov. Likovno gledano je lahko krogla tudi tridimenzionalni krog ali točka v prostoru. Značaj krogle je nestanoviten, nestabilen in nemiren, njene lastnosti so napetost, aktivnost in dinamika. Kroglo je težko ujeti, ukrotiti, stabilizirati, saj se želi nenehno gibati, kotaliti in vrteti.
Te lastnosti se izražajo tudi v likovnih interpretacijah. Kroglo simbolno in metaforično povezujemo z idejami popolnosti, kozmosa, gibanja, minevanja in cikličnega ponavljanja. Kroženje planetov tako lahko ponazarja tek časa in zgodovine, ilustrira potovanje posameznika in življenje nasploh. Po drugi strani pa je enostavna in čista geometrijska oblika kot nepopisan list, ki domišljiji ponuja številne možnosti. Pa naj se pogled obrača v vesolje, gleda pod mikroskop ali zgolj opazuje vsakdanji svet okrog sebe.
Na razstavi vidimo kompozicije, ki so sestavljene iz več krogel. Te lahko posnemajo modele planetov ali modularno sestavljene makete bakterij, virusov, celic, molekul, atomov … Nekateri ustvarjalci motiv krogle poudarjajo in podvajajo z elementi na površini: s perforacijami v obliki krogov ali pik, vdolbinami v obliki okroglih kraterjev, teksturami v obliki spral in vijug … Drugi pa formo krogle poudarjajo z elementi v kontrastnih oblikah, na primer z linijo, ki preseka okroglino, bodicami, ki se zabadajo v njeno površino ali izraščajo in nje, s pravokotnim podstavkom ali okvirom, ki sta ujela in pričvrstila izmuzljivo formo. Med številnimi izvirnimi rešitvami lahko vidimo celo nevidno kroglo, prekrito s keramično tkanino.
Estetiko in slikovitost oblih površin keramiki oblikujejo z različnimi tehnološkimi postopki, vrstami materialov in načini žganja ter z dekorativnimi poslikavami, glazurami in teksturami. Včasih se ukrivljeno površje krogle spremeni tudi v podlago za risbo, ilustracijo, gravuro in celo zapis poezije. Razsekani, razpokani, razstavljeni, razprti in razviti plašči krogel ustvarjajo dramatične učinke, nove oblike in izvirne kompozicije. Razpoke in teksture na površini nas lahko opominjajo na krhkost in občutljivo ravnotežje domačega planeta – so svojevrstni ekološki komentarji. Dodani materiali, kakršen je žica, odpirajo družbenokritične vsebine. Zaporniška krogla pa, denimo, diktaturo modnih trendov komentira na humoren način.
Pozorno oko ustvarjalca opazi številne okrogle oblike tudi v vsakdanjem življenju. To so barvite frnikole, balinčki, pisane žoge, milni mehurčki, klobčiči volne, kepice sladoleda, biseri v školjki, bonboni … Nekatere razstavljene krogle so deformirane v sugestivne organske oblike ali pa iz njih izhajajo sadeži, cvetovi ter živalske in antropomorfne figure. Ženstvene obline in okrogline odpirajo erotične asociacije, krožno gibanje pa povezave na ples. Okroglino lahko oblikujejo tudi sklenjene dlani. Včasih se plašč krogle razpre in omogoči pogled v njeno notranjost. Odprte ali na pol presekane krogle se lahko spremenijo v sklede, skodelice, vaze in gnezda.
Tako kot tkivo društva sestavljajo celice raznolikih ustvarjalcev, tako skupinsko instalacijo sestavljajo nizi individualno oblikovanih krogel. Nova zaporedja elementov gradijo neponovljive DNK-instalacije, matematična telesa se sestavljajo v likovne kompozicije, enostavne oblike se razvijajo v razgibane strukture, oblikujejo nenavadne toteme, porajajo samosvoja bitja … Krogotok časa, življenja in umetnosti je sklenjen v neskončno zanko.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Društvo keramikov in lončarjev, MOL in JSKD
