Boris Selan: Renesančna etuda
Galerija Kambič Metlika / 10. 5. 2013 - 1. 9. 2013
Slikarska dela Borisa Selana kažejo dobro poznavanje zgodovine umetnosti, zlasti tistih smeri zgodnjega dvajsetega stoletja, ki so popolnoma spremenile pogled na slikarstvo in usodno vplivale na njegov kasnejši razvoj. Avtor združuje različne prvine, ki so jih v slikarstvo vpeljali kubizem, fauvizem, futurizem in ekspresionizem na čelu z velikimi mojstri, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Umberto Boccioni in Franz Marc. Boris Selan dobro razume njihovo sporočilo, da slika ni golo posnemanje narave, temveč je od narave neodvisna, ima lastno strukturo in življenje ter svojo sporočilno in emocionalno vrednost.
Spoštovanje do predhodnikov avtor pokaže tudi s citiranjem posameznih slikarskih motivov, kot so kitara, ženski akt, plesalka in konj. Te motive sestavlja na izvirne načine, kar daje seriji del posebno ikonografsko težo: elegantna balerina in beli žrebec se združita v plesni par, gole deklice konjem igrajo glasbo ali jim šepetajo zaupne skrivnosti, prav tako gole Amazonke svoje konje poganjajo v divji dir ... Hkratna prisotnost gracilnih ženskih aktov in mišičastih konjskih teles napolnjuje slike Borisa Selana z ljubezensko in erotično simboliko. Poleg vsebinskih nasprotij se zna slikar na duhovit način poigrati tudi s podobnostmi: oblika glasbila spominja na ženske obline, mišice ženskega in konjskega telesa se zlijejo v enotno telo z enako dinamiko in razpoloženjem, gib konja se podvoji v gibu človeka, različna telesa se spajajo v gestah naklonjenosti ali rivalstva ... Naslovi del, v katere avtor vključuje glasbene izraze, kot so fuga, forte, suita, duet, preludij in podobno, poudarjajo slikarske harmonije in kontraste.
Ženska in konjska telesa so likovno enotna in izrazito metaforična. Lahko so gracilna, krhka in elegantna ali pa mišičasta, polna in napeta od fizične moči – vselej izražajo intimno nežnost in globoko čustvenost pa tudi čutnost in strast.
Ciklus izstopa tudi po svoji dinamiki, ki jo odkrito narekujejo telesa v gibanju, denimo konj v galopu in diru ali plesalka v skoku. Bolj subtilno dinamiko zaznamo skozi glasbene motive v naslovih slik in upodobitvah instrumentov, ki priklicujejo valovanje zvoka ter gibanje teles.
Dinamičnost prav tako ustvarjajo kontrastne barve in oblike. Tudi ko so barve umirjene in pastelne, avtor površino razgiba z drobljenjem barvnih ploskev. Tako doseže učinek, podoben lomljenju svetlobe na kristalni površini. V svetlobi utripajoče oblike dobro dopolnjujejo večpomenskost in metaforičnost slikarske pripovedi.
Razdrobljeni in migotavi površini teles in ozadij navkljub, so človeške in živalske anatomije vselej dosledno oblikovane, čvrste in stabilne. Figura je ena od bolj zahtevnih slikarskih form. Zato je samozavest Borisa Selana pri upodabljanju le-te zagotovo ena njegovih največjih odlik.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Belokranjski muzej Metlika
Spletna stran avtorja: BORIS SELAN
