Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015

po izboru likovnih kritikov

Galerija Velenje, 17. 12. 2015 - 30. 1. 2016

Mestna galerija Piran, 12. 2. - 27. 3. 2016

Slovensko društvo likovnih kritikov in Galerija Velenje pripravljata že 10. skupinsko razstavo slovenske vizualne umetnosti, ob 10-letnici skupnih razstav in jubileju 40 let delovanja Galerije Velenje. Od 17. decembra 2015 do 30. januarja 2016 bo v Galeriji Velenje na ogled razstava z naslovom Slovensko kiparstvo 1975 – 2015. V teku razstave bo pogovor o kiparstvu tega časovnega preseka, vodstva kritikov, ki so izbirali avtorje za razstavo in delavnice. Kritiki so izbrali 1 do 3 avtorje ali skupino, za katere menijo, da so (ali je) pomembno prispevali k razvoju slovenskega kiparstva v omenjenem obdobju.

Kritičarka: Monika Ivančič Fajfar / Kiparke: Ikara Černe, Polona Maher, Mojca Smerdu

Geste in oblike v prostoru

Naslov razstave Kiparstvo 1975–2015 vsebuje pomenljivo časovno komponento, asociira na zgodovino, na kontinuiteto, na ciklus življenja, na plodnost in rodovitnost, na neustavljivo in neusahljivo moč, ki daje življenju in umetnosti posebno nesmrtnost. Zato se v nadaljevanju moj pogled, čeprav v zelo ozkem obsegu, obrača k ženski liniji rodovnega drevesa slovenskega kiparstva.

Mojca Smerdu (1951), ugledna in uveljavljena mojstrica slovenskega kiparstva, Polona Maher (1971), uspešna kiparka srednje generacije, ki svojo kiparsko kariero dopolnjuje s pedagoškim delom ter Ikara Černe (1984), mlada ustvarjalka, ki je s prvimi odmevnimi razstavami že smelo začrtala svojo umetniško pot, so kiparke treh različnih generacij, različnih slogovnih, vsebinskih in likovnih pogledov.

Te tri na videz nepovezane kiparke pa druži posebno občutljiv odnos do materiala, poseben pogled na ustvarjanje, na porajanje oblik. Morda poseben ženski pogled. Ne gre le za končno (organsko) obliko skulpture. Kot pomemben del duhovnega oz. idejnega sporočila vse tri kiparke poudarjajo nastajanje skulpture, fizični ustvarjalni proces in tudi ročno delo oziroma rokodelski vidik, ki pripelje do končne kiparske oblike.

Mitologija ženske (ročne) ustvarjalnosti se je uveljavila že v antiki. Navadna smrtnica Arahne je v tkalski veščini lahko tekmovala s samo Ateno, boginjo modrosti in obrtnih veščin. Odisejeva žena Penelopa si je v moževi odsotnosti z ustvarjanjem na statvah izborila osebno svobodo in dostojanstvo. Pesniki Homer, Vergil in Ovid so, čeprav ne vselej poimensko, opisovali pomembno vlogo ustvarjalnih žensk, glasbenic, pesnic, oblikovalk tkanin in keramike ...

Zdi se, da je tradicija tega prvinskega izročila, ki poudarja povezanost materiala in roke, ki ta material preoblikuje v estetsko formo, še živa v sodobnem kiparstvu. Kiparske geste predstavljenih umetnic so sicer raznolike: energično valjanje in gnetenje gline, prefinjeno vlečenje niti in začrtovanje risbe v prostor ali meditativno občutenje materiala.

Prav tako je raznolik odnos njihovih skulptur do prostora – tretja dimenzija vendarle ostaja bistvo kiparstva. Skulpture Mojce Smerdu si s svojimi monumentalnimi telesi prostor prilastijo, Polona Maher s Krinolinijami v prostor zariše tridimenzionalne risbe, kiparski objekti Ikare Černe pa v prostoru ostajajo kot odmevi gest.

Skulptura pripada dvema svetovoma: duhovnemu in predmetnemu. Tako tudi predstavljena kiparska dela ne iščejo stika samo z gledalčevim pogledom, temveč prebujajo tudi njegovo potrebo in željo po dotiku. Ne nagovarjajo samo njegovega razuma, temveč želijo premakniti tudi njegova telesna občutja. Preberi več ...

Monika Ivančič Fajfar

Razstavo pripravlja Slovensko društvo likovnih kritikov v sodelovanju z Galerijo Velenje.

Izbrane avtorice


IKARA ČERNE

Ikara Černe, rojena leta 1984 v Ljubljani, po izobrazbi tudi likovna pedagoginja, je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Alenu Ožboltu diplomirala leta 2011. Za svoje delo je med študijem prejela študentsko Prešernovo nagrado (2008). Razstavljala je na več skupinskih razstavah, med drugim leta 2008 v Mestni galeriji v Ljubljani in leta 2012 v Miklovi hiši v Ribnici. Samostojno se je predstavila na razstavi v Galeriji Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana (2013), v Galeriji DLUL Ljubljana (2015) ter v Galeriji Krško (2015). Piše tekste in umetniška besedila. Med pomembnejše objave spada besedilo diplomske naloge z naslovom »Čutno, bližina, telo« v reviji Likovne besede leta 2012. Sodelovala je na več delavnicah, tudi mednarodnih, za javno skulpturo.

POLONA MAHER

Polona Maher, rojena leta 1971 v Mariboru, je leta 1999 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Bologni, leta 2000 pa iz likovne pedagogike diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Študijsko se je izpopolnjevala na Faculty of Art, Media and Design v Bristolu v Veliki Britaniji. Svoje delo je predstavila na številnih samostojnih (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Bologna, Bolzano, Berlin, Milano, Brescia) in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Kanal ob Soči, Verona, Pordenone, Gornji Milanovac, Bologna, Podgorica ...), udeležila se je več umetniških rezidenc (Slovenija, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovaška). Njena dela so v zasebnih in javnih zbirkah (npr. zbirka UMG Maribor, zbirka Banke Slovenije, zbirka Factor Banke, Muzej Palazzo Forte, Verona ...), za svoje ustvarjanje pa je prejela več nagrad in štipendij. Živi in dela v Mariboru. Podrobnejše informacije so dostopne na www.polonamaher.com.

MOJCA SMERDU

Mojca Smerdu, rojena leta 1951 v Ljubljani, je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani končala leta 1974 in prav tam leta 1976 končala tudi podiplomski študij kiparstva (prof. Drago Tršar). Samostojno razstavlja že od leta 1976 dalje (več kot 40 razstav) doma (Ljubljana, Tržič, Žalec, Kanal, Kostanjevica, Koper, Piran, Ajdovščina, Velenje, Maribor, Postojna, Nova Gorica, Postojna, Ribnica, Škofja Loka, Bled, Begunje na Gorenjskem, Volčji Potok, Vipava, Domžale, Murska Sobota) in v tujini (Zagreb, Beograd, Pulj, Novi Sad, Trst, St. Veit, Pordenone, Olching, Videm, Podgorica, Kotor, Reka, Benetke, Celovec, Poreč, Labin). Med najpomembnejšimi skupinskimi razstavami velja omeniti številne bienalne mednarodne razstave, zlasti male plastike v Murski Soboti, Padovi, Budimpešti, sicer pa skupinske in izbrane pregledne razstave sodobnega slovenskega kiparstva doma (Velenje, Podsreda Ljubljana, Celje) in v tujini (Pančevo, Beograd, Zagreb, Dubrovnik, Poreč, Subotica, Kikinda, Herceg Novi, Kuba, Panama, Marn-La-Vale, München, Augsburg, Bruselj, Marburg, Bonn, Gorica, Washington, Miami, Cleveland, Ottawa, Codroipo – Vila Manin, Dunaj). Sodelovala je tudi na mednarodnih kiparskih simpozijih v Kikindi, Labinu, Pančevu, Boru, Počitelju, Lendavi in Mariboru.

Je prejemnica nacionalnih nagrad (Župančičeva, študentovska Prešernova nagrada, Priznanje žirije na prvem bienalu mesta Kranj) in mednarodnih nagrad (Zagreb, Pančevo, Herceg Novi, Dubrovnik, Murska Sobota). Je avtorica javnih spomenikov v Mariboru, Kikindi, Murski Soboti, Ljubljani in v Dobrli vasi pri Podjuni. Njena dela so v javnih zbirkah v Celju, Portorožu, Murski Soboti, Ljubljani, Ribnici, Mariboru, Moravcih, na Bledu in na Reki ter v Domžalah, Pančevu, Novem Sadu in Veldnu. Živi in dela v Ljubljani.